OPIS POTI
Potopisno predavanje o Caminu
Potopisno predavanje s slikami o romarski poti v Santiago de compostela
2023 (francoska pot - Saint jean p.p. - Santiago - Finistera - Muxia) bo
v soboto 13. aprila 2024 ob 19h v župnišču na Vrhu Sv.treh Kraljev pri
Žireh/Rovtah. Predaval bo Milan, ki je to pot že večkrat
prehodil.
Priporočljivo predvsem za tiste, ki se nameravate prvič odpravit na to
pot in jih kaj več zanima o tej poti. Predavanje bo trajalo dve uri +
odgovori na morebitna vprašanja. Parkirni prostor je pri cerkvi. Dostop
iz Ljubljane preko Vrhnike in Smrečja, ali iz Logatca preko Rovt ali iz
Škofje loke ali Idrije preko Žirov.
COVID POGOJI NA POTI (2024)
- Ni več nobenih omejitev pri potovanju in
namestitvah |
Camino - Romanje v Santiago de compostela je
ena najbolj znana romarska pot na svetu. Začne se v južni Franciji
pod Pireneji, nedaleč od Lurda in gre preko Pirenejev, prehodi se celo
Španijo v smeri vzhod - zahod do Atlantskega oceana. Na to romanje so odhajali
že v srednjem veku, potem nekaj časa ne, v zadnjem času pa je ta
romarska pot spet množično obiskana. Največ romarjev gre na na to pot
peš, veliko tudi s kolesom. Na pot odhajajo iz različnih
krajev, nekateri od doma, večina pa iz Saint Jean Pied de port-a
v južni Franciji, zato to pot imenujejo "francoska pot" (Camino
frances). Osnovna pot (Saint Jean p.p. - Santiago) je dolga 816 kilometrov, če pa nadaljujemo
še do Finistere 905 in Muxije pa 940 kilometrov. Ta razdalja ni
povsem točna in je lahko malo drugačna zaradi več variant na
posameznih odsekih -
>>> glej razlago >>>. Poleg francoske
poti obstaja še nekaj drugih, ki so manj znane, npr. portugalska pot, Camino norte, severna pot, Primitivo, po celini.... , na katero pa gre le manjše
število romarjev. Na tej strani je opis predvsem francoske poti, ki je
najbolj znana.
Na cilju v Santiagu de compostela je pokopan apostol Sveti Jakob (več o
njem na desni strani malo nižje).
Razlogi, zakaj ljudje odhajajo na to pot niso
samo verske narave. Pravzaprav je romarjev, ki gremo na Camino (tako se
imenuje to romanje) iz verskega razloga le manjšina. Tisti, ki gredo
zaradi verskega razloga imamo na vsej poti vsaj v večjih krajih možnost
obiska Sv.maše, na cilju pa gredo na grob apostola Jakoba.
Večina romarjev pa gre na pot iz raznih vzrokov: predvsem je to
želja po spremembi, hoja po naravi, druženje z novimi ljudmi, hujšanje,
spoznavanje novih krajev, šport, malo drugačne počitnice, pa da se
izognemo delu, šoli, podivjanemu tempu,... večina pa kar iz malo mešanih
vzrokov vsega tega in vsi seveda prostovoljno, nekako podobno temu zakaj
ljudje hodijo v hribe... Marsikdo reče. da moraš biti malo "usekan", da
greš peš skoraj 1.000km, ampak ne, romarji imajo v povprečju bolj
urejeno podstrešje od večine normalnih ljudi. Med romarji so ljudje raznih veroizpovedi,
največ je seveda Katoličanov, je pa še precej Protestantov, pa tu in tam
kakšen Pravoslaven, Musliman in precej ateistov.
Romarji prihajamo iz raznih dežel sveta: največ je Italijanov, Špancev,
Francozov, Nemcev, Američanov, Skandinavcev, Angležev, Portugalcev,
Poljakov in Južnih Korejcev, pa nekaj Slovencev in
še tu in tam kakšen Rus, Kitajec, Hrvat, Afričan, Bolgar, Arabec,
Avstralec, Japonec, Ukrajinec, Madžar,...
Ne glede na to, od kje je kdo, zakaj je šel na pot in kakšen položaj ima
v družbi, se romarji med seboj dobro razumemo.
Romanje ali turizem? Pot je takšna, kakršno si jo
romar naredi sam. Če bo nekdo pot jemal bolj zlahka, to je malo pešačil, malo
uporabljal javni prevoz, si vzel veliko časa za razne druge dejavnosti in manj
za hojo, obiske lokalov, potem je to res vse bolj turistično. V raznih tiskanih
vodnikih za romarje je pot predstavljena bolj v tej obliki, predvsem "hoja od
mesta do mesta", to je prenočevanje v večjem ali manjšem mestu, hoja po
podeželju in hribih, potem pa spet prenočevanje v večjem kraju... Ponavadi je
tako, da pri takem romanju padeš ravno v večjo gnečo in je res vse bolj
turistično.
Lahko pa te vodnike malo spregledaš in hodiš malo drugače: prenočuješ nekje na
deželi in/ali v hribih (kjer so tudi prenočišča), potem pa greš skozi mesta sredi dneva
(tam v trgovini nakupiš vse potrebno) in spet prenočuješ
nekje na deželi. Tako romanje je precej drugačno: pogosto si na poti sam in
srečaš le manjše skupine ali posameznike, tiste prave romarje. Ta
način romanja pogosto izberejo bolj izkušeni romarji - povratniki. Od nadležnih
množic si pa na poti oddaljen ravno za pol dneva hoje. Romarji hodijo po poti v
nekakšnih valovih (zjutraj iz večjega kraja gre na pot večja množica, potem pa
cel dan malo ljudi in tako naprej). Pa še v manjših prenočiščih na podeželju je
vse drugače
,
kot v mestih. Popoldne ali zvečer se pa še lahko malo sprehodiš v naravi... Pa
če se še držiš nekega reda, ne goljufaš pri hoji, potem je ta pot vse kaj
drugega, kot le turizem. Vidiš veliko lepega na poti, srečaš zanimive ljudi.
Ta pot naj bi človeka spremenila? Marsikdo je že
slišal. da naj bi se ljudje vračali s te poti povsem spremenjeni, drugačni... Pa
je to res? mislim, da nič posebnega, vrneš se tak, kot si šel tja, le nekaj
kilogramov si lažji
.
Se pa med hojo navadiš, da ura ni najpomembnejša stvar na svetu. Ne delaš
nobenih pravih načrtov glede hoje po dnevih in vseeno prideš daleč, nazadnje pa
na cilj, kakšen dan prej ali pozneje. Pravi romar postaneš, ko enkrat razumeš
to, da cilj ni v Santiagu de compostela, ampak v Saint Jean p.p v Franciji, cilj
ti postane sama pot. Ko greš večkrat na tako pot, ti proti koncu romanja postane
kar tesno, ker veš, da boš moral kmalu iti domov... Na prvem romanju tega ne
občutiš, z vsakim naslednjim pa vse bolj. Z vsakim naslednjim romanjem
se ti zdi romanje krajše, razdalje tudi krajše.
Na tej internetni strani najdeš: opis poti, vodič po poti, zemljevide, GPS programe za to
pot, navodila glede opreme, prevoza in povratka, potopise, slike, opise
prenočišč, oglase glede prevoza, opreme in družbe na
poti, razne
druge opise, lahko pa zastaviš tudi kakšno vprašanje,...
|