Camino - Santiago de compostela
(Španska Jakobova romarska pot - potopisi, slike, zemlevidi)

Še nekaj napotkov tistim, ki bi radi šli

Priprava:
Obstajajo tri vrste Camina: to je peš, kolesarska in konjska verzija... Največ romarjev se odloči za pešačenje.
Peš romanje v Santiago (Camino) se običajno začne v Saint Jean pied de portu v Franciji, to je pod Pireneji. Obstajajo tudi druge variante, vendar je najbolj običajna in tudi množična ta.
Najboljše je na pot iti poleti nekje od maja do septembra, ker je takrat najbolj ugodno vreme. Res, da je takrat vroče, vendar se da vročino lažje prenašat, kot pa deževje, blato, veter in mraz. Edino julij bi bil lahko malo manj primeren zaradi velike gneče v prenočiščih in lahko se pojavijo zato težave pri iskanju prostega prenočišča.

Še pred odhodom je potrebna primerna priprava, tako telesna in duhovna. Navajeni moramo biti prehodit vsaj nekaj kilometrov na dan, da dobimo vsaj nekaj kondicije, še več jo dobimo kar med potjo. Vendar, če bi šli na pot telesno popolnoma nepripravljeni, bi bile krize v prvih dneh prehude in nebi zmogli... Prehodit je potrebno 800 kilometrov (Saint Jean - Santiago) in trikrat prečkati manjše gorske vrhove (nekje 1.600m nadmorske višine)
Drugo je pa duhovna priprava. Zastaviti si moramo nek cilj, namen romanja. Imeti moramo trdno voljo vztrajati. Če bomo že prej razmišljali na način "če bomo zmogli - bomo, če ne, pa ne bomo", potem ne bomo prišli na cilj... Potrebna je tudi vsakodnevna molitev in v večini krajev lahko gremo zvečer k Sv.Maši. Časa za molitev je dovolj, predvsem med hojo. Predvsem se moramo zavedati, da je naš uspeh na romanju odvisen predvsem od Božje volje. Če imamo pošten namen romanja, ne počenjamo slabih stvari, med potjo veliko molimo in se trudimo po svojih močeh, potem nas bo Bog varoval na poti vsega hudega in blagoslovil naše prizadevanje z uspehom. Na cilju se moramo zavedati, da naš uspeh ni odvisen samo od naših sposobnosti - vreme, naše zdravje na poti in drugi pogoji niso odvisni od nas...

Kaj vzeti s seboj:
Potem je tukaj še oprema. Prvo - dobri lažji, zračni pohodniški čevlji. To je nujno. Od tega je najbolj odvisno, ali bomo dobili žulje ali ne. V kakšnih težkih tesnih, zaprtih gojzarjih se noge hitro pregrejejo in do žuljev ni več daleč... Pa tudi pretiravanje s kilometri v začetnih dneh ni preveč dobro. Ko enkrat dobiš žulje, se jih težko znebiš. (meni je izkušnja z Međugorjem prejšnje leto prišla še kako prav).
Druga stvar je nahrbtnik. Največ 10 kilogramov, nikakor ne več! Zaželjeno je čimlažji. Vzamemo le najnujnejše stvari: Dva kompleta cunj, nekaj parov nogavic, copate, brisačo, opremo za umivanje, pelerino (lažji dežni plašč), anorak, kakšno lažjo jakno, lažjo jopico, lažjo spalno vrečo in armaflex, kopalke, zaščitno kremo za sonce!, velik klobuk ali kapa zaradi sonca, sončna očala, majhne škarje in obliži za žulje, čepke za ušesa!, sponke za obešanje cunj pri sušenju, dovolj denarja za hrano in povratek (ali bančno kartico za sprotni dvig), evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, potni list ali osebno,... Še kakšen telefon s polnilcem in fotoaparat, rožni venec in to naj bi bilo vse...
Nekateri sprašujejo, kako je z dvigom denarja na bankomatih: Nikjer nisem imel nobenih težav, ne v Franciji, ne v Španiji. Z običajno bančno kartico (Activa-Maestro) je mogoče dvigat na kateremkoli bankomatu. Provizija je 0,42 €vra (leto 2010) za vsak dvig, kar je celo manj, kot pri nas, če greš na bankomat od druge banke.

Odhod:
Najprej je treba na nek način priti na start v Saint Jean pied de port v Francijo: Najbolj pogosta načina sta vlak ali letalo.

Letalo je udobnejše in hitrejše, a tudi dražje. Z letalom se moramo pripeljati do letališča Biarritz v Franciji (običajno je to z vmesnim postankom v Parizu ali Londonu). Od tam je avtobus do 5 km oddaljenega Bayonne, in sledi še ena urca lokalnega vlaka do Saint Jean pied de porta. Lahko pa se z letalom pripeljemo do letališča Pau, kakšnih 30 km od Lourda, obiščemo še Lourd in nadaljujemo s štopom in/ali busom do 60km oddaljenega Saint Jean pied de porta. Toda ta možnost je nerodnejša...

Druga (cenejša) možnost je vlak. Gremo nekaj dni pred odhodom na železniško postajo v Ljubljano in zrihtajo ti karte za vlake do Saint Jean pied de porta ali Bayona. Najboljša varianta je odhod ponoči iz LJ do Benetk, Milana, Genove, Nice, Bayonna in Saint Jean pied de porta... Vožnja traja nekje do 40 ur z vsemi postanki.

Ko pridemo v Saint Jean pied de port, se po ozkih stezah povzpnemo v stari del mesta, ki je na hribu in gremo v urad za romarje >>> Slika >>> . To je potrebno zato, da dobimo vse potrebne papirje in predvsem romarsko knjižico, kamor nabiramo žige na poti in nam omogoča prenočevanje v prenočiščih. Dobimo tudi spisek vseh prenočišč, oddaljenost med kraji in pa tudi kaj ti kraji ponujajo (kje so trgovine s hrano, gostilne, hlevi za konje,...), pa še profil poti. To nas stane nekje 2 €. Lahko že kar tam povprašamo za prenočišče ali pa ga poiščemo sami. Ima oznako "Albergue" ali "Refugio". Dobro je da ta  dan ne gremo nikamor in se odpočijemo od poti in pripravimo za pot. Seveda bomo tu takoj srečali številne romarje, ki se odpravljajo na isto pot... V mestu je lepa cerkev, kjer je zvečer Sv.Maša.  Prva stvar, ki jo bomo tudi opazili, je ta, da zvečer sonce kar noče in noče zaiti, zjutraj pa se kar noče zdaniti... Ja, tukaj teče čas nekoliko drugače. Vse je premaknjeno za dobro uro nazaj (smo precej zahodneje od naših krajev). Naslednji dan pa se zgodaj zjutraj ob 7h odpravimo na pot. V teh krajih je ta ura precej zgodnja, ker vse še spi... Na to razliko se bomo počasi navadili in se bo med potjo samo še stopnjevala, saj se ves čas premikamo proti zahodu. Prvi dan moramo prečkati vrh Pirenejev, da pridemo v Roncessvalles, kjer je prenočišče. Priporoča se molitev za lepo vreme, sicer je to pokora na kvadrat zaradi hudega blata, če je deževno. Naslednje dni pač hodimo po svojih zmožnostih, saj je prenočišč dovolj ob poti. V teh prenočiščih velja precej strog red, glede ure, ko se gre spat in vstajanja. S čevlji ne smemo noter, zato moramo imeti s seboj tudi copate.

Prvi del poti od Saint Jeana Franciji do Pamplone  v Španiji poteka čez gorski svet Pirenejev. Pogosto nas v tem delu preseneti slabo vreme, dež, megla, veter, blato. Najprej je kar precejšen vzpon, potem pa spust v dolino.
Drugi del poti od Pamplone do Burgosa poteka po gričevnati pokrajini s številnimi krajšimi vzponi in spusti med vasicami in manjšimi mesti. Pokrajina je polna žitnih polj, vinogradov in veternic za elektriko. Vreme je v tem delu običajno lepše, sončno.
Tretji, najdaljši del poti od Burgosa, preko Leona do Astorge poteka večinoma po ravnini. To sicer ni popolna ravnina, pokrajina je vedno razgibana, polna žitnih polj, samotnih poti. Po pripovedovanju nekaterih romarjev, so se nekateri ta del poti ali del tega dela poti peljali z vlakom ali busom. To je škoda, ker je ravno ta del poti najbolj umirjen, ni turistov. Vreme je tu večinoma lepo in najbolj vroče in suho.
Četrti del poti od Astorge do Sarrie poteka po gorskem svetu z nekaj precejšnjimi vzponi in spusti. Posebno v gorah je lepo, ker je polno rož in lep razgled na sosednje hribe in daljno pokrajino.
Peti del poti od Sarrie do Santiaga poteka po razgibani pokrajini, zelo podobni naši Sloveniji. Vreme je tukaj precej spremenljivo, vlažno, pogosto dežuje ali se zadržuje megla, temperature so občutno nižje. V tem delu ni več pravega miru, ker je polno romarjev - turistov (tistih, ki prehodijo samo zadnjih 100km poti). Med romarji poteka tekmovanje za prosta mesta v prenočiščih, itd...
Šesti del poti od Santiaga do Finistere in Muxije je po pokrajini in vremenu podoben prejšnjemu delu. Je pa tukaj spet mir, ker na ta del poti gredo le redki romarji in ni gneče.

Iz svojih izkušenj lahko povem pri izbiri prenočišč, da so najboljša župnijska, označena s "parroqual". Ponavadi so prispevki prostovoljni, pogosto pa v teh dobiš tudi večerjo in skromnejši zajtrk. Najslabša so državna prenočišča "municipal", tam je neka tarifa od 3 do 8 evrov, in ne dobiš nič, razen prenočišča. Pravzaprav slabih prenočišč sploh ni, le nekoliko manj udobna so. Potem so še privatna, običajno v kakšnih gostilnah. Ta so kakšen evro ali dva dražja, a lepo urejena. Povsod so pa skupna ležišča (pogradi), ali blazine na tleh. Bolje je izbirat tudi tista prenočišča v vaseh ali manjših krajih, ker se večinoma tam ustavljajo mladi romarji in hitro najdeš dobro družbo. V večjih mestih se pa večinoma ustavljajo starejši romarji, kjer pa potem ni tistega pravega vzdušja, pa še hrup zganjajo pozno v noč. V privatnih prenočiščih je mogoče vnaprej po telefonu rezervirat namestitev, v župnijskih in državnih pa ne. To pride prav v slučaju večje skupine.

V Španiji tudi ni toliko trgovin s hrano, kot pri nas. Pogosto se najdejo tudi vasi brez trgovine. Zato pride kar prav tisti spisek krajev, ki ga dobiš na štartu, kjer je označeno tudi to. Trgovine v vaseh se običajno odprejo šele ob 9h ali desetih dopoldne, ob 1h ali 2h popoldne jih zaprejo, potem ob 4h ali 5h spet odprejo in so odprte nekje do 8h ali 10h zvečer. Le v največjih mestih so trgovine odprte cel dan.

Pitne vode je ob celi poti dovolj. Na vsake 5 do 10 kilometrov so postavljeni vodnjaki s pipami. Tam je tudi označeno, če je voda pitna in v večini primerov je pitna. Zato si kakšne večje zaloge ni potrebno delat, ker samo povečuje težo. Je pa voda v Španiji precej slabe kvalitete, premehka. Ker v naravi skoraj ni apnenca, ima ponekod voda precej slab okus, kiselkast... Je pa pitna, ponekod tudi ne, tam je to označeno. Zaradi tega je potrebno skrbeti tudi za zadostno količino soli v hrani, ker naj bi se zaradi pomanjkanja povečala verjetnost krčev mišic (na nogah)

Še en problem, na katerega ni dobro pozabit, je sonce. Tu smo precej južneje od naših krajev, po geografski širini nekje na ravnini z Grčijo, zato je sonce tu bolj navpično. Poleg tega hodimo na precejšnji nadmorski višini (prečkanje hribov, in pa celo ravnina je na nadmorski višini 800m!). Ker je Španija skoraj v celoti oblita z Atlantikom, v zraku ni tistega finega puščavskega prahu, kot pri nas, zato tam skoraj ni jutranjih in večernih zarij, ki bi oslabile moč sonca. Torej sonce že kmalu po vzhodu in vse do zahoda deluje "s polno močjo". Njegove vročine niti ne občutimo, toda hitro se pojavijo opekline. Zato moramo zaščitit glavo, predvsem smrček, vrat in pa sprednje in zadnje tačke. Potrebna je sončna krema z velikim faktorjem in ustrezna kapa ali klobuk

Med potjo moramo skrbeti tudi za ustrezno prehrano, ker je od tega močno odvisna naša fizična moč. Kakšnega namernega hujšanja se ne smemo iti, ker s tem samo izgubljamo moč in kondicijo. Če verjameš, ali ne - kljub obilni hrani še prehitro izgubljamo kilograme, če cele dneve hodimo... Marsikdo bo pred odhodom rekel, da je potrebno jesti veliko mesa, ker naj bi ti to dalo potrebno moč. Ampak to povsem ne drži. Privoščit si je potrebno izdatno in raznovrstno večerjo tudi zato, da prehitro ne izgubljaš kilogramov, da ne omagaš. V nekaterih prenočiščih celo dobiš večerjo, ponekod imajo kuhinjo in si sam lahko kaj malega pripraviš, v večini primerov pa ni nič in si odvisen od trgovine ali gostilne. Hrana je tukaj dražja, kot pa pri nas. V gostilnah so romarski menuji nekje od 7 do 9 €vrov. Žal pa tu skoraj ni mogoče nikjer dobit kakšne dobre enolončnice, dobrih juh, pice, tudi mesa ne znajo dobro pripravit. Dobra je pašta, riž, ribe, solate, perutnina, kar imajo povsod in niti predrago. Pa seveda dobro špansko vino, po katerem nikoli ni glavobola.
Za zjutraj in pa med hojo pa so najboljše sladkarije, pa mleko (ne jogurt), sladke pijače, ker ti dajo neverjetno veliko moč, predvsem pri vzponih, preženejo utrujenost.

Na cilju v Santiagu je najbolj znano prenočišče za romarje "Seminario Menior", je kakšnih 20 minut hoje od cerkve in v njem si lahko tudi več dni, ni pa preveč poceni... (12 €vrov na noč). Je pa moderno urejeno, ni pogradov, lepo urejene sanitarije, bližina cerkve, kuhinja, prostorne spalnice in jedilnica, lastna trgovina s hrano, velika kapaciteta, itd...
Nekateri romarji priporočajo tudi prenočišče San Lazaro, ki je ob vstopu v mesto, a ga iz izkušenj odsvetujem, ker ima neurejene sanitarije (ni zaprtih tuškabin, itd...), natrpane spalnice s pogradi, tečen upravnik...  Je nekaj cenejše (8 €vrov na noč) od Seminaria, a je kar tri četrt ure hoje oddaljen od cerkve (Seminario le 15 minut). Če zraven šteješ še ceno za nekajkratni morebitni prevoz z mestnim busom do cerkve in nazaj, pride krepko dražji...

Pa ne pozabimo iti tudi tu v urad za romarje, kjer dobimo potrdilo o uspešno opravljenem romanju. Pogoj za to pa ,je pravilno žigosana romarska knjižica. Žige z datumi nabiramo na poti v prenočiščih, določenih cerkvah, itd... Če bi vmes goljufali in se vozili, se to iz zaporedja žigov glede na kilometre hitro opazi in v takem primeru se lahko zgodi, da zavrnejo izdajo potrdila :)

Za pot domov si pa spet lahko izberemo letalo ali vlak. Če se odločimo za letalo gremo na avtobusno postajo in z lokalnim busom do nekaj kilometrov oddaljenega letališča. Od tam pa z letalom preko Barcelone do Benetk ali preko Madrida, Londona ali Pariza domov.

Če pa se odločimo za vlak, gremo na železniško postajo in kupimo karto do Milana (Italija). Od tam pa sproti do Benetk, Trsta in domov.

Buen Camino!

L.p.

 

---

Skupaj - ogledi vseh strani: