| <<< Mednarodni festival mladih - Medjugorje <<< |
Camino - Santiago de
compostela
(Španska Jakobova romarska pot - potopisi,
slike, zemlevidi)

|
|
>>> Slike - Romanja v Santiago de compostela 2010 - 1.000 slik >>> >>> Slike - Romanja v Santiago de compostela 2008 - 1.200 slik >>> >>> Opis poti po dnevih, potopis - Camino - Santiago de compostela 2010 >>> >>> Opis poti po dnevih, potopis - Camino - Santiago de compostela 2008 >>> >>> Priporočila, napotki, kako se pripravit in iti na pot >>> >>> Webcami - Santiago, Finistera,....>>> >>> Z vlakom do štarta in povratek domov >>>
>>> Morebitna dodatna vprašanja glede poti,... >>> zadnja posodobitev: maj 2012 (vlaki)
|
| Povezave - linki: |
|
| http://caminodesantiago.es/ - stran v Španskem jeziku in razni prikazi,... | |
|
|
http://reiseauskunft.bahn.de/ - železnica - vozni redi vlakov Evropa,... |
| http://www.raileurope-world.com/ - železnica - vozni redi vlakov Evropa,... | |
|
|
http://www.voyages-sncf.com/ - železnica - vozni redi vlakov Francija |
| http://www.tgv-europe.com/en/ - železnica - vozni redi vlakov Evropa, Francija,... | |
|
|
http://www.trenitalia.com/ - železnica - vozni redi vlakov Italija,... |
|
|
http://www.renfe.com/EN/viajeros/horarios.html - železnica - vozni redi vlakov Španija |
| http://www.elcaminosantiago.com/Camino-Santiago-Map-Camino-Frances-33-Maps.htm - zemljevidi | |
|
|
|
| Potopisi nekaterih romarjev: | |
| http://www.jakobova-pot.si/ | |
| http://santiago.anzetov.net/ - kolesarsko romanje - potopis,. | |
| http://www.walk.si/p/camino-de-santiago.html | |
| http://www.ninainprimoz.net/fotografije-camino-de-santiago-2007/ | |
| http://www.najblog.com/jelka/item/23883 | |
| http://camino.2pi.si/gallery/pavel |
Še nekaj napotkov tistim, ki bi radi šli
Priprava:
Obstajajo tri vrste Camina: to je peš, kolesarska in konjska verzija...
Največ romarjev se odloči za pešačenje.
Peš romanje v Santiago (Camino) se običajno začne v Saint Jean pied de portu v
Franciji, to je pod Pireneji. Obstajajo tudi druge variante, vendar je najbolj
običajna in tudi množična ta.
Najboljše je na pot iti poleti nekje od maja do septembra, ker je takrat najbolj
ugodno vreme. Res, da je takrat vroče, vendar se da vročino lažje prenašat, kot
pa deževje, blato, veter in mraz. Edino julij bi bil lahko malo manj primeren
zaradi velike gneče v prenočiščih in lahko se pojavijo zato težave pri iskanju
prostega prenočišča.
Še pred odhodom je potrebna primerna priprava, tako telesna
in duhovna. Navajeni moramo biti prehodit vsaj nekaj kilometrov na dan, da
dobimo vsaj nekaj kondicije, še več jo dobimo kar med potjo. Vendar, če bi šli
na pot telesno popolnoma nepripravljeni, bi bile krize v prvih dneh prehude in
nebi zmogli... Prehodit je potrebno 800 kilometrov (Saint Jean - Santiago) in trikrat prečkati manjše
gorske vrhove (nekje 1.600m nadmorske višine)
Drugo je pa duhovna priprava. Zastaviti si moramo nek cilj, namen romanja. Imeti
moramo trdno voljo vztrajati. Če bomo že prej razmišljali na način "če bomo
zmogli - bomo, če ne, pa ne bomo", potem ne bomo prišli na cilj... Potrebna je
tudi vsakodnevna molitev in v večini krajev lahko gremo zvečer k Sv.Maši. Časa
za molitev je dovolj, predvsem med hojo. Predvsem se moramo zavedati, da je naš
uspeh na romanju odvisen predvsem od Božje volje. Če imamo pošten namen romanja,
ne počenjamo slabih stvari, med potjo veliko molimo in se trudimo po svojih
močeh, potem nas bo Bog varoval na poti vsega hudega in blagoslovil naše
prizadevanje z uspehom. Na cilju se moramo zavedati, da naš uspeh ni odvisen
samo od naših sposobnosti - vreme, naše zdravje na poti in drugi pogoji niso
odvisni od nas...
Kaj vzeti s seboj:
Potem je tukaj še oprema. Prvo - dobri lažji, zračni
pohodniški čevlji. To je nujno. Od tega je najbolj odvisno, ali bomo dobili
žulje ali ne. V kakšnih težkih tesnih, zaprtih gojzarjih se noge hitro
pregrejejo in do žuljev ni več daleč... Pa tudi pretiravanje s kilometri v
začetnih dneh ni preveč dobro. Ko enkrat dobiš žulje, se jih težko znebiš. (meni
je izkušnja z Međugorjem prejšnje leto prišla še kako prav).
Druga stvar je nahrbtnik. Največ 10 kilogramov, nikakor ne več! Zaželjeno je
čimlažji. Vzamemo le najnujnejše stvari: Dva kompleta cunj, nekaj parov nogavic,
copate, brisačo, opremo za umivanje, pelerino (lažji dežni plašč), anorak,
kakšno lažjo jakno, lažjo jopico, lažjo spalno vrečo in armaflex,
kopalke, zaščitno
kremo za sonce!, velik klobuk ali kapa zaradi sonca, sončna očala, majhne škarje in obliži za
žulje, čepke za ušesa!, sponke za obešanje cunj pri sušenju, dovolj denarja za hrano in povratek (ali bančno kartico za sprotni dvig),
evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, potni list ali osebno,... Še kakšen telefon s polnilcem
in fotoaparat, rožni venec in to naj bi bilo vse...
Nekateri sprašujejo, kako je z dvigom denarja na bankomatih: Nikjer nisem imel
nobenih težav, ne v Franciji, ne v Španiji. Z običajno bančno kartico (Activa-Maestro)
je mogoče dvigat na kateremkoli bankomatu. Provizija je 0,42 €vra (leto 2010) za
vsak dvig, kar je celo manj, kot pri nas, če greš na bankomat od druge banke.
Odhod:
Najprej je treba na nek način priti na start v Saint Jean pied de port v
Francijo: Najbolj pogosta načina sta vlak ali letalo.
Letalo je udobnejše in hitrejše, a tudi dražje. Z letalom se moramo pripeljati do letališča Biarritz v Franciji (običajno je to z vmesnim postankom v Parizu ali Londonu). Od tam je avtobus do 5 km oddaljenega Bayonne, in sledi še ena urca lokalnega vlaka do Saint Jean pied de porta. Lahko pa se z letalom pripeljemo do letališča Pau, kakšnih 30 km od Lourda, obiščemo še Lourd in nadaljujemo s štopom in/ali busom do 60km oddaljenega Saint Jean pied de porta. Toda ta možnost je nerodnejša...
Druga (cenejša) možnost je vlak. Gremo nekaj dni pred odhodom na železniško postajo v Ljubljano in zrihtajo ti karte za vlake do Saint Jean pied de porta ali Bayona. Najboljša varianta je odhod ponoči iz LJ do Benetk, Milana, Genove, Nice, Bayonna in Saint Jean pied de porta... Vožnja traja nekje do 40 ur z vsemi postanki.
Ko pridemo v Saint Jean pied de port, se po ozkih stezah povzpnemo v stari del mesta, ki je na hribu in gremo v urad za romarje >>> Slika >>> . To je potrebno zato, da dobimo vse potrebne papirje in predvsem romarsko knjižico, kamor nabiramo žige na poti in nam omogoča prenočevanje v prenočiščih. Dobimo tudi spisek vseh prenočišč, oddaljenost med kraji in pa tudi kaj ti kraji ponujajo (kje so trgovine s hrano, gostilne, hlevi za konje,...), pa še profil poti. To nas stane nekje 2 €. Lahko že kar tam povprašamo za prenočišče ali pa ga poiščemo sami. Ima oznako "Albergue" ali "Refugio". Dobro je da ta dan ne gremo nikamor in se odpočijemo od poti in pripravimo za pot. Seveda bomo tu takoj srečali številne romarje, ki se odpravljajo na isto pot... V mestu je lepa cerkev, kjer je zvečer Sv.Maša. Prva stvar, ki jo bomo tudi opazili, je ta, da zvečer sonce kar noče in noče zaiti, zjutraj pa se kar noče zdaniti... Ja, tukaj teče čas nekoliko drugače. Vse je premaknjeno za dobro uro nazaj (smo precej zahodneje od naših krajev). Naslednji dan pa se zgodaj zjutraj ob 7h odpravimo na pot. V teh krajih je ta ura precej zgodnja, ker vse še spi... Na to razliko se bomo počasi navadili in se bo med potjo samo še stopnjevala, saj se ves čas premikamo proti zahodu. Prvi dan moramo prečkati vrh Pirenejev, da pridemo v Roncessvalles, kjer je prenočišče. Priporoča se molitev za lepo vreme, sicer je to pokora na kvadrat zaradi hudega blata, če je deževno. Naslednje dni pač hodimo po svojih zmožnostih, saj je prenočišč dovolj ob poti. V teh prenočiščih velja precej strog red, glede ure, ko se gre spat in vstajanja. S čevlji ne smemo noter, zato moramo imeti s seboj tudi copate.
Opis poti:
Prvi del poti od Saint Jeana Franciji do Pamplone v
Španiji poteka čez gorski svet Pirenejev. Pogosto nas v tem delu preseneti slabo
vreme, dež, megla, veter, blato. Najprej je kar precejšen vzpon, potem pa spust
v dolino. Francoski del Pirenejev je gol, brez dreves, poraščen je le s travo,
kjer so številni pašniki, nižje so krave, višje pa ovce. Na španski strani so
Pireneji poraščeni s hrastovimi gozdovi. Iglavcev ni.
Drugi del poti od Pamplone do Burgosa poteka po gričevnati pokrajini s
številnimi krajšimi vzponi in spusti med vasicami in manjšimi mesti. Pokrajina
je polna žitnih polj, vinogradov in veternic za elektriko. Vreme je v tem delu
običajno lepše, sončno.
Tretji, najdaljši del poti od Burgosa, preko Leona do Astorge poteka večinoma po
ravnini. To sicer ni popolna ravnina, pokrajina je vedno razgibana, polna žitnih
polj, samotnih poti. Po pripovedovanju nekaterih romarjev, so se nekateri ta del
poti ali del tega dela poti peljali z vlakom ali busom. To je škoda, ker je
ravno ta del poti najbolj umirjen, ni turistov. Vreme je tu večinoma lepo in
najbolj vroče in suho.
Četrti del poti od Astorge do Sarrie poteka po gorskem svetu z nekaj
precejšnjimi vzponi in spusti. Posebno v gorah je lepo, ker je polno rož in lep
razgled na sosednje hribe in daljno pokrajino.
Peti del poti od Sarrie do Santiaga poteka po razgibani pokrajini, zelo podobni
naši Sloveniji. Vreme je tukaj precej spremenljivo, vlažno, pogosto dežuje ali
se zadržuje megla, temperature so občutno nižje. V tem delu ni več pravega miru,
ker je polno romarjev - turistov (tistih, ki prehodijo samo zadnjih 100km poti).
Med romarji poteka tekmovanje za prosta mesta v prenočiščih, itd...
Šesti del poti od Santiaga do Finistere in Muxije je po pokrajini in vremenu
podoben prejšnjemu delu. Je pa tukaj spet mir, ker na ta del poti gredo le redki
romarji in ni gneče.
Prvi del poti od Pirenejev do Logronja hodimo v pokrajini Navarra. To je
Baskovski del Španije. Po vaseh in mestih je polno rož in cvetja. Osrednji in
najdaljši del poti poteka po pokrajini Castilja. To je več sto-kilometrov dolga
ravnina na planoti Mezeta, ki se nahaja na okoli 800 metrov nadmorske višine. V
daljni zgodovini naj bi bilo tukaj nekoč veliko jezero, to se vidi iz oblike
kamenja in zemlje (prod, ilovica, pomanjkanje apnenca). Zadnji del poti poteka
po pokrajini Galicija, ki se spušča proti Atlantskemu oceanu. Prebivalci v
Galiciji so Keltskega porekla (sorodniki od Ircev in Škotov). To se vidi po
načinu gradnje, še bolj pa kulture domačinov, predvsem glasba. Dude so tukaj
narodni simbol in skoraj povsod igrajo nanje...
Iz svojih izkušenj lahko povem pri izbiri prenočišč, da so najboljša župnijska, označena s "parroqual". Ponavadi so prispevki prostovoljni, pogosto pa v teh dobiš tudi večerjo in skromnejši zajtrk. Najslabša so državna prenočišča "municipal", tam je neka tarifa od 3 do 8 evrov, in ne dobiš nič, razen prenočišča. Pravzaprav slabih prenočišč sploh ni, le nekoliko manj udobna so. Potem so še privatna, običajno v kakšnih gostilnah. Ta so kakšen evro ali dva dražja, a lepo urejena. Povsod so pa skupna ležišča (pogradi), ali blazine na tleh. Bolje je izbirat tudi tista prenočišča v vaseh ali manjših krajih, ker se večinoma tam ustavljajo mladi romarji in hitro najdeš dobro družbo. V večjih mestih se pa večinoma ustavljajo starejši romarji, kjer pa potem ni tistega pravega vzdušja, pa še hrup zganjajo pozno v noč. V privatnih prenočiščih je mogoče vnaprej po telefonu rezervirat namestitev, v župnijskih in državnih pa ne. To pride prav v slučaju večje skupine.
V Španiji tudi ni toliko trgovin s hrano, kot pri nas. Pogosto se najdejo tudi vasi brez trgovine. Zato pride kar prav tisti spisek krajev, ki ga dobiš na štartu, kjer je označeno tudi to. Trgovine v vaseh se običajno odprejo šele ob 9h ali desetih dopoldne, ob 1h ali 2h popoldne jih zaprejo, potem ob 4h ali 5h spet odprejo in so odprte nekje do 8h ali 10h zvečer. Le v največjih mestih so trgovine odprte cel dan.
Pitne vode je ob celi poti dovolj. Na vsake 5 do 10 kilometrov so postavljeni vodnjaki s pipami. Tam je tudi označeno, če je voda pitna in v večini primerov je pitna. Zato si kakšne večje zaloge ni potrebno delat, ker samo povečuje težo. Je pa voda v Španiji precej slabe kvalitete, premehka. Ker v naravi skoraj ni apnenca, ima ponekod voda precej slab okus, kiselkast... Je pa pitna, ponekod tudi ne, tam je to označeno. Zaradi tega je potrebno skrbeti tudi za zadostno količino soli v hrani, ker naj bi se zaradi pomanjkanja povečala verjetnost krčev mišic (na nogah)
Še en problem, na katerega ni dobro pozabit, je sonce. Tu smo precej južneje od naših krajev, po geografski širini nekje na ravnini z Grčijo, zato je sonce tu bolj navpično. Poleg tega hodimo na precejšnji nadmorski višini (prečkanje hribov, in pa celo ravnina je na nadmorski višini 800m!). Ker je Španija skoraj v celoti oblita z Atlantikom, v zraku ni tistega finega puščavskega prahu, kot pri nas, zato tam skoraj ni jutranjih in večernih zarij, ki bi oslabile moč sonca. Torej sonce že kmalu po vzhodu in vse do zahoda deluje "s polno močjo". Njegove vročine niti ne občutimo, toda hitro se pojavijo opekline. Zato moramo zaščitit glavo, predvsem smrček, vrat in pa sprednje in zadnje tačke. Potrebna je sončna krema z velikim faktorjem in ustrezna kapa ali klobuk
Med potjo moramo skrbeti tudi za ustrezno prehrano, ker je od tega močno odvisna
naša fizična moč. Kakšnega namernega hujšanja se ne smemo iti, ker s tem samo
izgubljamo moč in kondicijo. Če verjameš, ali ne - kljub obilni hrani še
prehitro izgubljamo kilograme, če cele dneve hodimo... Marsikdo bo pred odhodom
rekel, da je potrebno jesti veliko mesa, ker naj bi ti to dalo potrebno moč.
Ampak to povsem ne drži. Privoščit si je potrebno izdatno in raznovrstno večerjo
tudi zato, da prehitro ne izgubljaš kilogramov, da ne omagaš. V
nekaterih prenočiščih celo dobiš večerjo, ponekod imajo kuhinjo in si sam lahko
kaj malega pripraviš, v večini primerov pa ni nič in si odvisen od trgovine ali
gostilne. Hrana je tukaj dražja, kot pa pri nas. V gostilnah so romarski menuji
nekje od 7 do 9 €vrov. Žal pa tu skoraj ni mogoče nikjer dobit kakšne
dobre enolončnice, dobrih juh, pice, tudi mesa ne znajo dobro pripravit. Dobra
je pašta, riž, ribe, solate, perutnina, kar imajo povsod in niti predrago. Pa
seveda dobro špansko vino, po katerem nikoli ni glavobola.
Za zjutraj in pa
med hojo pa so najboljše sladkarije, pa mleko (ne jogurt), sladke pijače, ker ti
dajo neverjetno veliko moč, predvsem pri vzponih, preženejo utrujenost.
Prehojena pot:
Dnevno običajno prehodimo od 25 do 35 kilometrov,
največ 40km. Nekateri na začetku poskušajo celo s 45 ali 50 dnevno. Malokdo od
teh pride normalno na cilj...
V Santiagu:
Na cilju v Santiagu je najbolj znano prenočišče za romarje
"Seminario Menior", je kakšnih 20 minut hoje od cerkve in v njem si lahko tudi
več dni, ni pa preveč poceni... (12 €vrov na noč). Je pa moderno
urejeno, ni pogradov, lepo urejene sanitarije, bližina cerkve, kuhinja,
prostorne spalnice in jedilnica, lastna trgovina s hrano, velika kapaciteta, itd...
Nekateri romarji priporočajo tudi prenočišče San Lazaro, ki je ob vstopu v
mesto, a ga iz izkušenj odsvetujem, ker ima neurejene sanitarije (ni zaprtih
tuškabin, itd...), natrpane spalnice s pogradi, tečen upravnik... Je nekaj cenejše (8 €vrov na noč) od Seminaria, a je
kar tri četrt ure hoje oddaljen od cerkve (Seminario le 15 minut). Če zraven
šteješ še ceno za nekajkratni morebitni prevoz z mestnim busom do cerkve in
nazaj, pride krepko dražji...
Pa ne pozabimo iti tudi tu v urad za romarje, kjer dobimo potrdilo o uspešno opravljenem romanju. Pogoj za to pa ,je pravilno žigosana romarska knjižica. Žige z datumi nabiramo na poti v prenočiščih, določenih cerkvah, itd... Če bi vmes goljufali in se vozili, se to iz zaporedja žigov glede na kilometre hitro opazi in v takem primeru se lahko zgodi, da zavrnejo izdajo potrdila :)
Za pot domov si pa spet lahko izberemo letalo ali vlak. Če se odločimo za letalo gremo na avtobusno postajo in z lokalnim busom do nekaj kilometrov oddaljenega letališča. Od tam pa z letalom preko Barcelone do Benetk ali preko Madrida, Londona ali Pariza domov.
Če pa se odločimo za vlak, gremo na železniško postajo in kupimo karto do Milana (Italija). Od tam pa sproti do Benetk, Trsta in domov.
Prevoz z vlakom do štarta in povratek domov
Žal so letos z novim letom ukinili nočni vlak Ljubljana - Benetke, zato boš moral iti preko Beljaka (Villach) za Benetke, ki gre iz Ljubljane nekaj čez 23 uro zvečer in je zaradi daljše poti nekoliko dražje. Ali pa z avtom te nekdo pelje do Trsta in zjutraj z vlakom naprej.
Potem pa naprej:
Ljubljana - Villach ob 23:50
Villach - Benetke (Venezia - Mestre) ob 4:48
Benetke (Venezia - Mestre) - Milano centrale ob 8:32 ali 9:02 ali (9:09
preko Bologne)
(Trst) Benetke - Bologna - Milano ob 8:02 (nedelja 7:56 preko Bologne s
presedanjem v Bologni)
Milano - Ventimiglia 11:05 ali ob 12:10 ali 13:10 do Genove, potem presedeš na
lokalni vlak za Ventimiglia, ki odpelje čez 15 minut!)
Ventimiglia - Nica - lokalni vlak, skoraj vsako uro ali dve (nekateri so s
prestopom v Monte Carlu, nekateri direktni)
Nica - Bayonne okoli 20:00 - direktni vlak, pelje v petek in nedeljo, potrebna je rezervacija, karto zanj ti zrihtajo v LJ ali jo
naročiš preko neta. Ostale dni v tednu s presedanjem v Toulouseju in
Pau. Na železniški postaji v LJ (če boš šel tja) jih opozori na te
vlake, ker jih sami ne bodo znali poiskat. Na železniški postaji
v LJ poišči g.Jelko Mayer, ki je edina sposobna najti te povezave in ti
pripravit karte, ostali uslužbenci so bolj "Bog pomagaj"...
Cenejše z vlaki pa je Iz Nice z lokalnimi vlaki do Bayonna. Prihraniš kakšnih
40evrov, pa zapraviš še en dan več in moraš prenočevat na postaji ali v Nici ali
Toulousu ali arseju.. Bayonne - Saint Jean pied de port - 11:55, sicer pelje
vsake tri ali 4 ure.
Cena skupaj vseh vlakov okoli 240 E
Nikjer ne čakaj na zadnji vlak, pojdi vedno na prvega, ki gre, kajti v Italiji
imajo vlaki običajno velike zamude in če zamudiš tistega v Nici, se ti slabo
piše :((( Če upoštevaš ta vozni red, imaš povsod dovolj rezerve v času in se ti
ni treba bati tega.
Povratek:
V Santiagu kupi karte do Milana v Italiji, naprej kupuj sproti.
Santiago - A Corunja lokalni vlak, priporočam popoldne ob 15h A Corunja -
Barcelona nočni vlak
cel dan si vzameš za ogled Barcelone
Zvečer vlak za Milano - kot se mi zdi, ta vlak vozi samo v pon, sre, pet. -
vprašaj v Santiagu
Milano - Benetke - Trst vsako uro ali dve...
Cena okoli 260E
>>> Ogled potovanja na zemljevidu za boljšo predstavo >>>
Vlaki Ljubljana -> Saint Jean Pied de
port
(vozni red potrebnih vlakov, njihove oznake za pomoč pri rezervaciji
kart)
Najboljša povezava je označena s poudarjeno podčrtano barvo: odhod v soboto ali četrtek zvečer
1.) Ljubljana - Venezia - Milano - Genova - Nice - Bayonne - Saint Jean pied de port:
Ljubljana - Venezia (Mestre
pri Benetkah)
Ljubljana 23:50 - Villach 1:28 (EN 1198) (vlak Zagreb - Munchen) * rezervacija
Villach 4:48 - Venezia Mestre 8:21 (EN 1037) (vlak Wien - Venezia) * rezervacija
Venezia - Milano
Delavnik
Venezia Mestre 8:02 - Milano 10:25 (ES 9708) (vlak Venezia - Milano) *
rezervacija
Venezia Mestre 8:32 - Milano 10:55 (ES 9710) (vlak Trst - Torino) * rezervacija
Venezia Mestre 9:02 - Milano 11:25 (ES 9712) (vlak Venezia - Milano) *
rezervacija
Venezia Mestre 9:09 - Bologna 10:20 (ES 9413) (vlak Venezia - Roma) *
rezervacija
Bologna 10:35 - Milano 11:40 (ES 9514) (vlak Salerno - Napoli - Roma - Milano) *
rezervacija
Venezia Mestre 9:39 - Bologna 10:55 (ES 9415) * rezervacija
Bologna 11:35 - Milano 12:40 (ES 9518) * rezervacija
Venezia Mestre 11:02 - Milano 13:25 (ES 9714) * rezervacija
Nedelja, Sobota
Venezia Mestre 8:32 - Milano 10:55 * rezervacija
Venezia Mestre 9:02 - Milano 11:25 * rezervacija
Venezia Mestre 9:09 - Bologna 10:20 * rezervacija
Bologna 10:35 - Milano 11:40 * rezervacija
Venezia Mestre 10:02 - Milano 13:25 * rezervacija
Venezia Mestre 11:02 - Milano 13:25 * rezervacija
Milano - Genova - Ventimiglia
Nedelja
Milano 11:10 - Ventimiglia 15:07 (IC 741, IC 742) * rezervacija
Milano 12:10 - Genova 13:42 (IC 685) * rezervacija
Milano 13:10 - Genova 14:42 (FRECCIABIANCA 9769) * rezervacija
Milano 14:05 - Genova 15:42 (IC 669) * rezervacija
Delavnik +
Milano 12:25 - Genova 14:17 (R 2187) * brez rez.
Milano 15:05 - Ventimiglia 19:07 (IC 744) * rezervacija
Genova 13:00 - Ventimiglia 16:07 (R 11278) * brez rez.
Genova 14:53 - Ventimiglia 17:31 (R 11290) * brez rez.
Genova Voltri 15:50 - Savona 16:23 (R 11292) * brez rez.
Savona 16:31 - Ventimiglia 18:40 (R 10184) * brez rez.
Ventimiglia - Nice
Vsak dan - lokalni brez rezervacije
Ventimiglia 16:47 - Nice 17:34 * brez rez.
Ventimiglia 17:17 - Nice 18:03 * brez rez.
Ventimiglia 17:47 - Nice 18:34 * brez rez.
Ventimiglia 18:17 - Nice 19:04 * brez rez.
Ventimiglia 18:47 - Nice 19:34 * brez rez.
Nice - Bayonne
Četrtek
20:04 Corail Lunea 8:06 Bordeaux Saint Jean (Corail Lunea NZ 4720) * rezervacija
9:52 Bordeaux Saint Jean 11:52 (tgv 8505) * rezervacija
Petek, Nedelja
20:04 Nice Ville - 10:39 Bayonne * rezervacija
Corail Lunea NZ4730 (vlak Nice - Irun)
Ponedeljek
Nice 20:04 (Corail Lunea 4720) - Toulouse Matabiau 5:14 * rezervacija
Toulouse Matabiau 6:00 (ter 72701) - Pau station 8:53 + brez
Pau station 9:35 (ter 67019) - Bayonne 10:57 * brez rez.
Bayonne - Saint Jean pied de port
Nedelja
Bayonne 8:20 - Saint Jean pied de port 9:38 * brez rez.
Bayonne 15:05 - Saint Jean pied de port 16:23 * brez rez.
Bayonne 21:09 - Saint Jean pied de port 22:27 * brez rez.
Delavnik, Sobota
Bayonne 8:20 - Saint Jean pied de port 9:38 * brez rez.
Bayonne 11:51 - Saint Jean pied de port 13:09 * brez rez.
Bayonne 15:05 - Saint Jean pied de port 16:23 * brez rez.
Bayonne 18:10 - Saint Jean pied de port 19:36 * brez rez.
Bayonne 21:09 - Saint Jean pied de port 22:27 * brez rez.
2.) Obstaja tudi druga možnost potovanja, vlak Ljubljana -
Munchen - Pariz - Bayonne - Saint Jean pied de port:
(pozanimaj se na železniški postaji LJ)
Vlaki za povratek iz Santiaga domov
(vozni red potrebnih vlakov, njihove oznake za pomoč pri rezervaciji
kart)
Santiago de Compostela - A Coruna (lokalni vlak pelje
vsako uro)
Santiago de Compostela 15:25 - A Coruna 16:00
A Coruna 18:00 - Barcelona Sants 8:44 (vlak št. 921) * - vlak vozi
samo v torek, četrtek in nedeljo
Barcelona Franca 19:25 - Milano 9:59 (vlak št. 11273) *
Od Milana do Benetk (Venezia) in naprej do Trsta ali Gorice vozijo vlaki najmanj
vsake dve uri in je karte najbolje kupit sproti
* - V Barceloni je odhod vlaka iz druge postaje (Barcelona Franca), ne iz tiste, na katero smo se pripeljali (Barcelona Sants). Med postajama vozi mestna podzemna železnica. Cena karte je malo več kot 1 €vro. Lahko pa greš tudi peš, saj imaš cel dan prosto za ogled mesta. Prtljago lahko pustiš na postaji Sants za nekaj €vrov.
V Barceloni lahko obiščeš znamenito cerkev Sagrada Famiglia (cerkev, ki jo gradijo že več, kot 100 let), Aquarium (podvodni akvarij) ali se z vlakom in žičnico odpelješ na bližnji Montserrat (znano Marijino svetišče, kjer je črna Marija). Za odhod in povratek na Montserrat imaš ugodne zveze z vlakom in žičnico.
Montserrat:
Postaja za odhod: Espanja metro: vhod linija R5 za Manresa. Karte
naprodaj spredaj pred okencem za Manreso. Vzemi povratno karto ali za žičnico
Aeri (cable car) ali za zobato žel. Cremallera (funicular).
Izstopna postaja za žičnico je Monistrol - Aeri, za zobato železnico pa
Monistrol
Vozni red vlakov Barcelona - Montserrat
Barc. Aeri Monts.
09:36 10:40 10:47
10:36 11:40 11:47
Vozni red vlakov Montserrat v Barcelono
Monts. Aeri
Barc.
13:40 13:48 14:51
14:40 14:48 15:51
15:40 15:48 16:51
16:40 16:48 17:51
Iskanje voznih redov vlakov:
http://reiseauskunft.bahn.de/
http://www.voyages-sncf.com/
http://www.tgv-europe.com/en/
http://www.trenitalia.com/
http://www.raileurope-world.com/
http://www.renfe.com/EN/viajeros/horarios.html
(pravilni nazivi postaj: villach, venezia mestre, milano centrale, genova,
ventimiglia, monaco, monte carlo, nice ville, nizza ville, bayonne, saint jean
pied de port, a coruna, barcelona saints, barcelona franca, trieste centrale)
Skupaj - ogledi vseh strani: