.
. |
|
PRIPRAVA IN ODHOD NA
POT
Priprava:
Obstajajo tri vrste Camina: to je peš, kolesarska in konjska verzija...
Največ romarjev se odloči za pešačenje.
Peš romanje v Santiago (Camino) se običajno začne v Saint Jean pied de portu v
Franciji, to je pod Pireneji. Obstajajo tudi druge variante, vendar je najbolj
običajna in tudi množična ta.
Najboljše je na pot iti poleti nekje od maja do septembra, ker je takrat najbolj
ugodno vreme. Res, da je takrat vroče, vendar se da vročino lažje prenašat, kot
pa deževje, blato, veter in mraz. Edino julij bi bil lahko malo manj primeren
zaradi velike gneče v prenočiščih in lahko se pojavijo zato težave pri iskanju
prostega prenočišča.
Še pred odhodom je potrebna primerna priprava, tako telesna
in duhovna. Navajeni moramo biti prehodit vsaj nekaj kilometrov na dan, da
dobimo vsaj nekaj kondicije, še več jo dobimo kar med potjo. Vendar, če bi šli
na pot telesno popolnoma nepripravljeni, bi bile krize v prvih dneh prehude in
nebi zmogli... Prehodit je potrebno 800 kilometrov (Saint Jean - Santiago) ali
900~940km (Finistera, Muxia) in trikrat prečkati manjše
gorske vrhove (nekje 1.600m nadmorske višine). Če nismo prepričani v svoje
fizične zmogljivosti, naredimo test: zjutraj pojdimo iz Ljubljane po stranskih
cestah preko Kranja do Brezij na gorenjskem (pri Radovljici). Če do večera
pridemo brez večjih težav tja, potem smo sposobni za v Španijo...
Drugo je pa duhovna priprava. Zastaviti si moramo nek cilj, namen romanja. Imeti
moramo trdno voljo vztrajati. Če bomo že prej razmišljali na način "če bomo
zmogli - bomo, če ne, pa ne bomo", potem ne bomo prišli na cilj...
Če hodiš v Cerkev, lahko gremo vsaj v večjih krajih zvečer k Sv.Maši. Časa
za molitev je dovolj, predvsem pa med hojo.
Kaj vzeti s seboj:
Potem je tukaj še oprema. Prvo - dobri lažji, zračni
pohodniški čevlji. To je nujno. Od tega je najbolj odvisno, ali bomo dobili
žulje ali ne. V kakšnih težkih tesnih, zaprtih gojzarjih se noge hitro
pregrejejo in do žuljev ni več daleč... Pa tudi pretiravanje s kilometri v
začetnih dneh ni preveč dobro. Ko enkrat dobiš žulje, se jih težko znebiš. (meni
je izkušnja z Međugorjem prišla še kako prav).
Druga stvar je nahrbtnik. Največ 10 - 12 kilogramov, nikakor ne več! Zaželjeno je
čimlažji. Vzamemo le najnujnejše stvari: Dva kompleta cunj, nekaj parov nogavic,
copate, brisačo, opremo za umivanje, pelerino (lažji dežni plašč), anorak,
kakšno lažjo jakno, lažjo jopico, lažjo spalno vrečo (armaflexa
ne potrebujemo), kopalke, zaščitno kremo za sonce!, velik klobuk ali kapa zaradi
sonca, sončna očala, majhne škarje in obliži za žulje, čepke za ušesa!, sponke
za obešanje cunj pri sušenju, dovolj denarja za hrano in povratek (ali bančno
kartico za sprotni dvig), evropsko kartico zdravstvenega zavarovanja, potni list
ali osebno,... Prav pride še kakšna mala LED baterijska svetilka s polnilcem,
ker pogosto hodimo zjutraj še kakšno uro ponoči. Pa še telefon s polnilcem in
fotoaparat, rožni venec in to naj bi bilo vse...
Nekateri sprašujejo, kako je z dvigom denarja na bankomatih: Nikjer nisem imel
nobenih težav, ne v Franciji, ne v Španiji. Z običajno bančno kartico (Activa-Maestro)
je mogoče dvigat na kateremkoli bankomatu. Provizija je ~0,6 €vra za
vsak dvig, kar je isto kot pri nas, če greš na bankomat od druge banke.
Na nekaterih bankomatih v Španiji računajo še dodatno provizijo 2€ za vsak dvig.
Bankomat te te na to prej opozori in v tem primeru greš na bankomat od druge
banke, ki te provizije ne računa.
Na telefon je priporočljivo naložit aplikacije za iskanje prenočišč in trgovin
in zemljevide, več o tem:
>>> Aplikacije za telefon
>>>
Kdaj iti na pot?
Camino se hodi po ravnini, po mestih, po podeželju, po hribih in po gorah.
Za običajne romarje, ki ne iščejo nekih posebnih pogojev, je za lažjo hojo
najbolje iti, ko ni v gorah snega, ko je manj dežja, ker je pot v dežju preveč
blatna, ni prevroče in ni prehude gneče. Najboljši čas je pozna pomlad, pozno
poletje in zgodnja jesen. Prezgodaj je predvsem v Pirenejih še zima in sneg,
potem sledi deževno obdobje predvsem v prvem delu poti, temu pa sledi dokaj suho
obdobje, ki je najbolj primerno za hojo. Sredi poletja je vročina in velika
gneča, potem pa sledi
spet primerno obdobje in na koncu deževna jesen s kratkimi, hladnimi dnevi in
zima, ki niso primerni za na pot. Najboljši čas za odhod je drugi del maja in
večji del junija in pa drugi del avgusta in prvi del septembra. Povsem
neprimerno pa je iti na pot od konca oktobra do začetka aprila.
Pešpot čez Pireneje (imenovana tudi "Napoleonova smer") je zaprta od 1.novembra do
31.marca. Za ta ukrep so se odločili, ker je bilo preveč nesreč med romarji v
tem času. Če kdo gre po tej poti v tem času in ga ujamejo, ga čaka precej visoka
kazen. V tem času je možno iti do Španije le po cesti, ki gre po dolini in čez
cestni prelaz Ibanjeta.
Dokumenti za na pot
S seboj je
potrebno imeti Potni list ali osebno izkaznico.
V romarskem
uradu v Saint Jean p.p. dobiš še Romarski potni list - Credencial del peregrino (romarska knjižica), v katega na poti
nabiraš žige in omogoča prenočevanje v romarskih prenočiščih in
na osnovi katerega dobiš na koncu potrdilo o opravljenem
romanju.
Poleg tega dobiš na začetku še zemljevid in profil poti,
spisek prenočišč. So uporabni
podatki, ker lahko po njih načrtuješ dnevno prehojeno pot, npr. koliko daleč je
do naslednjega prenočišča, kje je trgovina, gostilna, kje lahko odložim kolo ali
konja, če sem na kolesarski ali konjski verziji Camina. Nekaj teh papirjev
je tudi tu spodaj in jih lahko natisneš.
Papirji so iz leta 2019,
zato je mogoče, da je prišlo do kakšne manjše spremembe, npr. kakšno novo
prenočišče ali trgovina ali, da so kakšno tudi medtem zaprli, večjih sprememb pa
naj nebi bilo.
Strani
so v nekoliko nenavadnem formatu, da je lažji ogled podrobnosti. Dodane so tudi
verzije za tiskanje v Word dokumentih.
|
Vodič po romarski poti po dnevih
(opis poti po dnevih in krajih) |
za tiskanje glej navodilo
|
|
Višinski profil poti
|
dokument za tiskanje na
A4
|
|
Podatki o prenočiščih in krajih
.leto 2019/2020...
(prenočišča, trgovine, gostilne, meds.oddaljenost)
|
dokument za tiskanje na A4
|
|
Ostali podatki o prenočiščih in krajih
..leto 2015..
(trgovine, gostilne, zdravnik, lekarne)
|
dokument za tiskanje na A4
|
|
Romarski potni
list - Credencial
(dobiš ga na štartu v Saint Jean pied de port in še na nekaretih
drugih mestih na poti - Roncesvalles, Pamplona, Puente la Reina, Burgos,
Leon, Astorga, Cebreiro, Ponferrada, Sarria, Finistera, Muxia,...) |
Zdravstveno zavarovanje
Evropska kartica zdravstvenega zavarovanja je skoraj toliko, kot nič. Ta
pokriva le nujne zdravstvene storitve pri državnih zdravnikih, v bolnišnicah
(namestitev v bolnišnici ni zdravstvena storitev!).
Večina zdravnikov na tej poti je privatnih - torej se plača storitev z denarjem,
ko prideš domov, dobiš vsaj del stroškov povrnjenih.
Da ne govorimo o kakšnih prevozih ali celo helikopterju. V tujini niso tako
radodarni s prevozi, še manj s helikopterjem, le ta se ne bo prej dvignil od
tal, dokler ne bo znan plačnik ali zavarovalna polica.
Če se hočeš zavarovat, je potrebno sklenit turistično zavarovanje, npr. Corris
(cena okoli 30e za en mesec, odvisno od paketa, letno zavarovanje okoli 60e), to
pa pokriva vse te storitve, vključno z vsemi potrebnimi prevozi po kopnem ali
zraku in namestitvami.
Kakšnih posebnih nevarnosti za zdravje na poti sicer ni, možne pa so poškodbe
zaradi padca, zdrsa, nevihte v gorah, odrgnine, žulji, opekline od sonca,
zastrupitve s pokvarjeno hrano, kakšne okužbe v nekaterih prenočiščih (npr.
garje, uši, v zadnjem času še ošpice), prometne nesreče (ponekod se hodi tudi po prometnih cestah,
mestih), prehladi, ugriz psa ali kače, napad bika, pretep v prenočišču,
gostilni ali na poti, itd... Večja verjetnost težav je, če gremo na pot v
neprimernem času. (prezgodaj pomladi, deževno obdobje, zima).
Kakšne lažje težave pa romarji zdravimo kar sami, npr: žulji, odrgnine, manjše
prebavne težave, prehlad, opekline od sonca, boleče mišice,...
https://www.coris.si/si/856/turisticno-zavarovanje-za-tujino.aspx
https://www.coris.si/EvropskaKartica.aspx
Prihod v Saint Jean pied de
port
Ko pridemo v Saint Jean pied de port, se po ozkih stezah
povzpnemo v stari del mesta, ki je na hribu in gremo v urad za romarje
>>> Slika >>> . To je potrebno zato, da dobimo vse potrebne papirje in
predvsem romarsko knjižico - Credencial (in seveda prvi žig), kamor nabiramo žige na poti in nam omogoča
prenočevanje v prenočiščih. Dobimo tudi spisek vseh
prenočišč, oddaljenost med kraji in pa tudi kaj ti kraji ponujajo (kje so
trgovine s hrano, gostilne, hlevi za konje (če ga imamo s seboj),...), pa še profil poti. To nas stane nekje 2 €. Lahko že kar tam povprašamo
za prenočišče ali pa ga poiščemo sami. Ima oznako "Albergue" ali "Refugio".
Dobro je da ta dan ne gremo nikamor in se odpočijemo od poti in pripravimo
za pot. Seveda bomo tu takoj srečali številne romarje, ki se odpravljajo na isto
pot... V mestu je lepa cerkev, kjer je zvečer Sv.Maša, a ne vsak
dan, ker ima župnik tukaj več župnij. Nakupimo hrano za
jutri čez dan in jo damo v nahrbtnik.
Prva stvar, ki jo
bomo tudi opazili, je ta, da zvečer sonce kar noče in noče zaiti, zjutraj pa se
kar noče zdaniti... Ja, tukaj teče čas nekoliko drugače. Vse je premaknjeno za
eno uro nazaj (smo precej zahodneje od naših krajev). Naslednji dan pa se
zgodaj zjutraj ob 7h odpravimo na pot. V teh krajih je ta ura precej zgodnja,
ker vse še spi... Na to razliko se bomo počasi navadili in se bo med potjo samo
še stopnjevala, saj se ves čas premikamo proti zahodu. Prvi dan moramo prečkati
vrh Pirenejev, da pridemo v kraj Roncessvalles v Pirenejih, kjer je naslednje prenočišče. Priporoča se
molitev za lepo vreme, sicer je to pokora na kvadrat zaradi hudega blata, vetra
in dežja, če je
deževno. Naslednje dni pač hodimo po svojih zmožnostih, saj je prenočišč dovolj
ob poti. V teh prenočiščih velja precej strog red, glede ure, ko se gre spat in
vstajanja. S čevlji ne smemo noter, zato moramo imeti s seboj copate.
|
